Poštreščki

frizerji

tako rekoč

Poštreščki

frizerji

tako rekoč

Gor 01 02 Kon

Jane & John

Ko sem šel na svoje, so me potem včasih poklicali rešiti problem. Se mama in ata nista znala zmeniti, pol naj bi pa gospod arhitekt povedal.
Zdej, to je tko.
Načelno vedno za nežnejši spol navijam. Drug kriterij je podpiram zatirano stran. Tretji, se pa ne spomnim, če se, dopišem.
Ali naj se arhitekt opredeli?
Glede česa?
Zastavljenega problema.
Ne.
H?
Arhitekti smo postreščki, kelnerji, frizerji.
Frizerji?
Ja, sem spoznal enga heckota iz ferskih otokov, je imel frizerski salon, ter je razlagal, da ima toliko stališč, kolikor ima strank.
Eto, pri arhitektih pa ne veliko drugače. Eni se sicer pretvarjajo, da so tako pametni, da še sebe ne razumejo, a tistim itak ni pomoči.
Ali naj arhitekt odstopi od projekta, ker bo sodeloval pri uničenju, česa vse ne (drevesa). Zaradi tega sem začel take razmišljati, čeprav današnje pisanje ni o drevesu, ampak o opredeljenosti arhitekta na splošno.
Da se mi ne bi koj kera krajinarka napihovala, ker so v zelo podobnem položaju, da smo arhitekti vsega krivi.


Vsega ne, marsikaj pa.

Kapapol?


Ej, pojma nimam,

Kapapol?

Ej, pojma nimam, me pa obletavajo nekatere misli.

Ko si na začetku kariere, seveda požreš kaj vse ne, samo da do posla prideš. Tistemu se ne da oporekati, kaj si šel pa za arhitekta. Lepo bi se zavalil v državno birokracijo in bi se lahko še zmišljeval neumnosti, samo zato da bi pomemben izpadel, zraven bi te pa fino plačali.
Ok, ampak to je ena druga zgodba.

Potem se nekaj let dogajajo projekti, od čistih katastrof, sam nobenemu povedat da sem bil zraven, do nekaj prebavljivih, ter čez mnogo let, u matr, je fajn ratal. Koko to da ga drugi ne hvalijo?
To je tut ena druga štorija.
Pol pa nekateri izpadejo uspešni, nekateri pa še pomembni. Med pomembnimi pa celi t.i. starostja generacije, ali pa obdobja.

Pol se pa vprašam

Ali naj starostja kero reče, al naj bo tiho, če vidi neumnosti okoli?
Zaradi cehovstva raje ne.
Zaradi klanovstva sigurno ne.
Kapapol?
Reče ne, ukrepa pa.
Na primer.
Je dobil priznanje za objekt, ki je sedaj rak rana pri parkiranju. A je arhitekt kriv če niso naredili parkingov?
Ni.
Če je objekt v vukojebini, niti ni problem. Če je pa objekt sestavni del mesta, bi pa vsaj priznanje zavrnil. Če mu pripada in ga zavrne se ve ker je tanajboljši. Če ga sprejme, pa sigurno ni starostja, ampak samo postrešček.

Ja, gospa*, tako je gospa, bomo takoj zrihtali, kakor ste si zamislila.

Ps.

Pa ne da je to specifika naše doline. Lej, še Luvr (Louvre) je izpostavo v zalivu naredil. Nima veze s demokracijo, človekovimi pravicami in ogličnim odtisom (kamoli civilno družbo in drevesi v mestu).
Gnar, je gnar.
Pol ne bi pa še taveliki đžeki neumnosti producirali.

Pa vendar....

Ja, gospa*,

Sem imel priložnost delati na vabljenem natečaju za preureditev ene od glavnih poslovalnic banke. Prostore uprave. Je gospa šefica pravila, kako so jo pred leti vsi hvalili, ko je dala postavit pohištvo od ene znane nemške firme. Samo za Plečnikovo nagrado jo niso predlagali, sicer pa salve hvale.

Zdej, to je tko.

A se je kdo upal ta glavni šefici, za vse poslovalnice po dolini oporekati. U, matr je kičast. Ker bi navrgel celo, grdo k 100matr, a tisto je že pretiravanje. Ipak je bilo pohištvo od ene bolj dragih svetovnih znamk.